Danes se zaključuje projekt ERO-Stop. Dveletno sodelovanje raznolikih partnerjev iz Italije in Slovenije s skupnim ciljem: obvladovanje erozijskih procesov na kmetijskih zemljiščih. Italija in Slovenija sodita v sam vrh med evropskimi državami glede erozijske ogroženosti. Del razlogov za to je v morfologiji terena in geološki zgradbi tal, del v spreminjajočem se režimu padavin, del pa prispeva človek s posegi v prostor in tehnologijami kmetovanja.
Interdisciplinarni projekti so vselej zanimivi, saj se moramo sprva poslušati in predvsem slišati. Razumeti in sprejeti moramo način delovanja drugih strok, spoznati specifične področne zakonodaje. Učiti se moramo drug od drugega, da bi na koncu lahko našli sinergije znanj sodelujočih partnerjev in na tem nakazali pot naprej. ERO-Stop je bil prav takšen projekt. Zaključujemo ga z zavestjo, da smo na nekaterih segmentih naredili korak v pravo smer in na drugih (denimo pri zakonodaji) vsaj nakazali smer nadaljnjega in nujnega koraka. Bogatejši smo za znanja in spoznanja, ki bodo vodila do večje erozijske odpornosti kmetijskih zemljišč, pa tudi za poznanstva s partnerji, ki bodo ostala.
Seveda nas kot raziskovalce vselej najbolj navdušuje iskanje novih poti in možnosti pri obravnavi raziskovalnega izziva. V današnji dobi številnih tehnoloških možnosti se včasih zdi raziskovanje kot igra s kockami. Sestavljanje informacij, pridobljenih z različnimi metodami meritev, s potenciali orodij informacijske tehnologije v uporabno sliko za končnega uporabnika.
Slovenski partnerji smo obravnavali erozijsko odpornost na treh pilotnih vinogradih, ki se ločijo po starosti (pokrovnost in zbitost tal), naklonu terena, velikosti in morfološki razgibanosti. Podatke o morfologiji terena smo pridobili z zelo natančnimi posnetki s pomočjo brezpilotnih letalnikov, o lastnostih tal z laboratorijskimi preiskavami vzorcev prsti, o sposobnosti infiltracije vode v tla pa s terenskimi meritvami. Prve računalniške simulacije erozijskih procesov smo naredili z uveljavljeno metodo RUSLE (Revised Universal Soil Loss Equation).
To je empirična metoda in je namenjena ocenjevanju erozijske ogroženosti posameznih zemljišč brez specifičnega upoštevanja detajlov kot so denimo lokalne poti za tok površinske vode. Zato smo v nadaljevanju uporabili še metodo SIMWE (SIMulated Water Erosion), ki temelji na kontinuitetnih enačbah toka vode in sedimenta. Ugotovili smo, da metoda sicer zahteva nekaj parametrov, ki so težje določljivi in zato natančna napoved količine erozije z njo (še) ni zanesljiva, zelo lepo pa metoda pokaže poti toka površinske vode in sedimenta. Slednja informacija pa je neposredno uporabna za načrtovanje ukrepov odvodnjavanja. Obe metodi smo uporabili v GIS okolju, kar omogoča na koncu tudi zelo nazoren prikaz rezultatov in erozijsko najbolj ogrožene točke.
Spodaj so slike, ki prikazujejo izračunano višino površinske vode ob intenzivnem padavinskem dogodku (100 mm/h) za vinograde Plače, Zavino in Velike Žablje.
Slika 1: Numerična simulacija višine vode ob ekstremnem padavinskem dogodku v vinogradu Plače
Slika 2: Numerična simulacija višine vode ob ekstremnem padavinskem dogodku v vinogradu Zavino
Slika 3: Numerična simulacija višine vode ob ekstremnem padavinskem dogodku v vinogradu Velike Žablje
