V petek, 6. marca, je potekalo v rpostorih Zbornice obrtnikov in malih podjetnikov v Ajdovščini (SLO) srečanje »Preprečevanje erozije in izgube rodovitnosti tal – kmetijske prakse, prilagojene podnebnim razmeram«, organizirano v okviru evropskega projekta Ero-STOP – Napredni in trajnostni pristopi k preprečevanju erozije tal, ki ga sofinancira program Interreg VI-A Italija-Slovenija za novinarje. Srečanje je združilo italijanske in slovenske raziskovalce, tehnike, kmete in novinarje, da bi poglobili rezultate projekta in izmenjali mnenja o strategijah preprečevanja erozijskih pojavov, ki prizadenejo čezmejno območje.
V dopoldanskem delu smo predstavili cilje in dosedanje dosežke projekta Ero-STOP, na okrogli mizi s strokovnjaki, sledila je javna razprava. Med srečanjem je bila predstavljena tudi dvojezična informativna brošura z naslovom Zaščitimo zemljo, kjer se rojeva prihodnost / Zadržimo zemljo tam, kjer raste prihodnost, ki je bila pripravljena v okviru projekta z namenom, da na preprost in vizualen način razširja dobre prakse za preprečevanje erozije tal, zlasti na kmetijskih območjih. Dokument, ki ga je predstavil Vasja Juretič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, ponuja praktične napotke za izgradnjo teras, upravljanje z ozelenitvijo tal ter preprečevanje zemeljskih plazov in erozije. Gradivo je namenjeno predvsem kmetom in uporablja preprost jezik ter grafične pripomočke, tako so predlagane tehnike takoj razumljive. Med njimi je tudi izbira travnih mešanic, primernih za tla, ki jih lahko obogatijo z dušikom in hkrati vpijejo vodo, s čimer izboljšajo stabilnost tal.
Kot je pojasnila vodja projekta, Karmen Bizjak Bat (KGZ Nova Gorica), so bila v zadnjih letih različna območja med slovensko in italijansko mejo – med njimi Zavino in Collio (italijanska Brda) – prizadeta zaradi zemeljskih plazov in usadov, kar kaže na vse večjo ranljivost tal. Projekt se je zato osredotočil tudi na oblikovnju akcijskega načrta, ki opredeljuje glavne probleme območja in predlaga strategije ukrepanja, oblikovane tudi zahvaljujoč tehničnim delavnicam, ki so potekale v Ajdovščini in Portogruaru. »Razpravljali smo in zbrali dobre prakse za spopadanje z erozijo,« je pojasnila, »ter ustanovili tudi čezmejno skupino strokovnjakov, ki bo na teh temah delala tudi po zaključku projekta.« Akcijski načrt predvideva dolgoročne cilje, med katerimi sta vzpostavitev sistema spremljanja erozijskih pojavov in zbiranje podatkov, ki so odprti in dostopni strokovnjakom in kmetom, ki nameravajo izvajati ukrepe za upravljanje ozemlja, kot so nove terase.
Druga delovna linija zadeva izboljšanje zakonodajnega okvira: po mnenju strokovnjakov slovenska zakonodaja še vedno vsebuje nekaj vrzeli, zlasti ker obravnava erozijo predvsem v obalnih okoljih ali ob vodotokih, medtem ko pojavi, kot sta erozija zaradi intenzivnih padavin ali vetrna erozija, niso posebej obravnavani.
Po mnenju profesorja Janka Logarja je erozija tal pojav, ki je v zadnjih desetletjih postal bolj opazen tudi zaradi podnebnih sprememb, preoblikovanja kmetijskih tehnik in postopnega opuščanja nekaterih podeželskih območij. »Pred tridesetimi leti je bila erozija manj problematična,« je opozoril, »danes pa so se podnebne razmere in načini gospodarjenja s tlemi spremenili.« Vodna erozija, je pojasnil, nastane, ko tla ne morejo vsrkati močnega in oblinega dežja in voda teče po površini ter s seboj odnaša delce tal. »Rastlinstvo je eden od glavnih zaščitnih dejavnikov, saj zadržuje tla in zmanjšuje pojav.« Drugačen pa je primer zemeljskih plazov, ki vključujejo večje količine zemlje in različne geološke plasti, ki drsijo po nestabilnih površinah, pogosto zaradi padavin ali človeških posegov. K temu se dodajajo tudi primeri vetrne erozije, ki jo spodbuja prisotnost burje in pobočja brez vegetacije, ki olajšujejo prenos površinskega sloja zemlje, tistega najbolj rodovitnega. Pri raziskavah so uporabili tudi napredne tehnološke instrumente, kot so meritve z droni in vrtanje v terenu, da bi zbrali podatke, koristne za boljše razumevanje erozijskih procesov. »Ne moremo spremeniti dežja niti narave tal,« je dodal profesor, »lahko pa posredujemo s tehničnimi ukrepi, kot sta skrb za vegetacijo ali izgradnja teras, da zmanjšamo učinke erozije.«
Med srečanjem je bila obravnavana tudi tema izgube rodovitnosti tal, pojava, ki je tesno povezan z erozijo. Kot je pojasnila poročevalka Anka Poženel v njenem nostopu, jesenski dežji, ki so vse intenzivnejši in pogostejši tudi spomladi, še pospešujejo erozijske pojave. Vodna erozija se lahko pojavi v različnih oblikah: laminarna – najbolj razširjena – ko voda postopoma odnaša tanke plasti tal; v brazdah, ko odtok vode ustvarja majhne kanale; ali z globljimi jarkami. Tudi pobočja z minimalnim naklonom, okoli 1 %, so lahko prizadeta s tem pojavom.
Projektanti Civilne zaščite občine Ajdovščina, vključeni v sanacijske ukrepe v kraju Zavino, so pojasnili, da je preoblikovanje območja v vinograd spremenilo odtočne razmere tal, zaradi česar so bila tla začasno izpostavljena in bolj ranljiva. »V pol ure je padel zelo močan dež,« pravijo, »in tla, ki se še niso stabilizirala, so bila erodirana. Voda in usedline so se stekale proti dolini vse do naselja.« Rešitev, ki so jo našli, je bila izgradnja zbiralnika z zadrževalno funkcijo, ki lahko zbira material s pobočij in uravnava odtok vode proti dolini, ne da bi preobremenil odvodno omrežje. Strokovnjaki so opozorili, da je območje Zavina značilno po flyšu, geološki formaciji z nizko sposobnostjo infiltracije vode, ki se v razmerah zasičenosti lahko obnaša kot glina in spodbuja zemeljske plazove. Prav zato se vzdrževanje odvodnih infrastruktur in prisotnost vegetacije štejejo za ključne elemente pri preprečevanju novih erozijskih pojavov.
Dan se je zaključil z ogledom hribov v Vipavi, nedaleč od vinogradov v Zavinu, ki so jih prav tako nedavno prizadeli intenzivni vremenski pojavi. 7. oktobra 2025 je močna nevihta v 72 urah prinesla več kot 250 milimetrov dežja, z največjimi količinami 129 milimetrov v le dveh urah, kar je povzročilo zemeljske plazove, poškodbe kmetijskih zemljišč in uničenje nekaterih cestnih infrastruktur. Strokovnjaki so poudarili, da dogodki, kot je ta, kažejo, kako nujno je razviti instrumente za preprečevanje in prostorsko načrtovanje, ki bodo zmanjšali tveganja, povezana z erozijo.
Projekt Ero-STOP se bo nadaljeval z zaključno konferenco, ki je predvidena 25. marca v Trstu, podprto s strani Ministrstva za kohezijo in Ministrstva za kmetijstvo, na kateri bodo sodelovali tudi mednarodni strokovnjaki, da bi razpravljali o prihodnjih perspektivah čezmejnega sodelovanja pri upravljanju tal in preprečevanju hidrogeoloških nesreč.
