Modeli razširjenosti vrst so statistični modeli, ki poskušajo pojasniti prisotnost oziroma odsotnost določene vrste na določenem območju glede na izbran nabor podatkov. Na primer, ti modeli lahko opisujejo razširjenost delfinov glede na spremenljivke, kot so globina morskega dna, oddaljenost od obale in ribolovni napor. Modeli razširjenosti vrst so postali ključno orodje za ekologe in naravovarstvenike, saj omogočajo opis kompleksnih ekoloških odnosov med vrstami in njihovim okoljem. Prav tako lahko napovedujejo razširjenost vrst v prostoru in času ter s tem zagotavljajo kvantitativne osnove za upravljanje varstva narave.
V okviru Interreg Italia-Slovenija “SeaInsights” projekta je bilo pripravljenih 34 strani protokola, namenjenega raziskovalcem, ki uporabljajo (ali nameravajo uporabljati) modele razširjenosti za preučevanje razširjenosti in rabe habitatov delfinov ter druge morske megafavne v Jadranskem morju. Protokol – ki ga je uredil italijanski partner Dolphin Biology and Conservation, pregledal pa slovenski partner Morigenos – Slovensko društvo za morske sesalce – se osredotoča na velike pliskavke in upošteva specifične značilnosti Jadranskega morja. V njem so navedene glavne spremenljivke, ki lahko vplivajo na razporeditev morske megafaune, hkrati pa je opisano, kako je treba te spremenljivke beležiti, razvrščati in vnašati v bazo podatkov za nadaljnje analize razširjenosti.
Posebna pozornost je namenjena pristranskosti, ki izhaja iz spremenljivk, povezanih z naporom, kot sta raziskovalni napor in stanje morja. Te spremenljivke so izjemno pomembne in si zaslužijo posebno pozornost, vendar so pogosto spregledane. Raziskovalni napor in razmere na morju močno vplivajo na verjetnost opažanja delfinov ter spremljanje njihovega gibanja. Kot poudarjajo avtorji, “zanemarjanje teh spremenljivk v modelih razširjenosti delfinov lahko izkrivlja interpretacijo podatkov in vodi do netočnih rezultatov”.
Protokol navaja najpogosteje uporabljene pristope modeliranja v raziskavah kitov in delfinov, ob tem pa poudarja, da je njihova uporaba odvisna od posamezne študije, razpoložljivih podatkov in značilnosti obravnavane vrste. Z drugimi besedami, ne obstaja en sam 'najboljši' pristop modeliranja, ki bi ustrezal vsem primerom, v nekaterih primerih pa je lahko najboljša rešitev kombinacija različnih modelov. Poleg tega ima vsak pristop določene predpostavke, ki jih je treba upoštevati.
Drugi del protokola vsebuje podrobni primer modela za Jadransko morje, ki zajema skupno 17 korakov s podrobnim opisom postopka. Tak praktičen primer bralcu omogoča boljše razumevanje metode, ki jo je nato mogoče prilagoditi specifičnim potrebam posamezne študije.
Na koncu protokol vključuje približno 70 izbranih virov, pri čemer so tisti, ki vsebujejo izčrpne informacije o modeliranju razširjenosti, podčrtani – z namenom usmerjanja bralca k nadaljnjemu raziskovanju. Na splošno lahko "Protokol za modeliranje razširjenosti vrst", pripravljen v okviru Interreg Italia-Slovenija SeaInsights projekta, predstavlja dragoceno orodje tako za začetnike kot tudi za tiste, ki želijo izboljšati svoje obstoječe znanje ali poglobiti razumevanje modeliranja, povezanega z delfini.
Celotni dokument o protokolu lahko najdeš TUKAJ.
