Partnerji projekta SeaInsights so objavili tehnično poročilo, v katerem so podrobno opisali rezultate čezmejne pilotne raziskave, v okviru katere so za spremljanje morske biotske pestrosti v severnem Jadranskem morju uporabili okoljsko DNK (eDNA). Poročilo, ki predstavlja rezultate prve takšne študije na tem območju, ocenjuje izvedljivost metabarkodiranja eDNA kot neinvazivnega pristopa za spremljanje biotske pestrosti v velikem obsegu, ki dopolnjuje tradicionalne metode popisov živjenja v morju, kot je podvodni vizualni popisi. Študija je bila usmerjena na tri specifične taksonomske skupine z različno biologijo in ekologijo: ribe, deseteronožce in morske sesalce.
Med avgustom 2024 in aprilom 2025 so tri terenske ekipe zbirale vzorce morske vode v mreži 24 vzorčnih mest. Dvanajst vzorčnih mest je bilo v zahodnem delu območja raziskave (vzorčenje tu je opravilo društvo Dolphin Biology in Conservation), dvanajst pa na vzhodnem delu (vzorčenje sta tu opravila društvo Morigenos in podjetje Shoreline). Skupaj je bilo zbranih 119 vzorčev. Za genetska analiza vzorcev so bili v raziskavi uporabljeni štirje univerzalne genetski označevalci (markerji): dva za ribe ter po eden za deseteronožce in sesalce.
Od 119 obdelanih vzorcev je analiza eDNA metabarkodiranja v 106 vzorcih zaznala vsaj en ciljni takson, pri čemer je bilo na podlagi štirih markerjev identificiranih skupaj 105 taksonov. Petinsedemdeset od teh taksonov je bilo določenih na ravni vrste.
Ribji taksoni so bili odkriti v 82,4 % vzorcev. Tri najpogostejše vrste po številu sekvencij so bile evropska sardela (Engraulis encrasicolus), evropska sardina (Sardina pilchardus) in orada (Sparus aurata). Mesta vzorčenja bliže obale so v splošnem imela število zaznanih taksonov vzorčna mesta na odprtem morju.
Deseteronožci so bili zaznanii v 28,6 % vzorcev in zastopani z 17 taksoni. Tujerodna invazivna modra rakovica (Callinectes sapidus) je bil najpogostejša vrsta glede na relativno število sekvenc in pogostost pojavljanja, čeprav je bia ta vrsta odkria izključno v zahodnem območju.
Kot edini morski sesalec je bila zaznana velika pliskavka (Tursiops truncatus) in sicer v dveh vzorcih, odvzetih v vzhodnem delu ob slovenski obali v februarju in marcu. Nizko stopnjo zaznavnosti je mogoče pripisati nizki biomasi te vrste na območju raziskave.
Približno 10 % vseh zaznanih sekvenc rib, je pripadalo taksonom iz celinskih voda, vključno z gojenimi salmonidi. Največje število različnih taksonov celinskih voda je bilo zaznanih v bližini izliva reke Soče in lagune Marano, kar kaže na vnos genetskega materiala iz celinskih voda v morsko okolje.
Kot prva tovrstna študija v regiji ta pilotni projekt predstavlja dragocen vpogled v morsko biotsko pestrost severnega jadranskega morja. Na splošno se pilotni projekt lahko šteje za uspešnega, saj je pokazal, da je čezmejno spremljanje z uporabo okoljske DNK povsem mogoče. S izvedbo tega delovnega paketa so projektni partnerji pridobili potrebno znanje, standardizirali protokole in pridobili operativne izkušnje, potrebne za izvajanje obsežnih čezmejnih programov genetskega spremljanja v prihodnosti. Celotno poročilo je na voljo v slovenščini, italijanščini in angleščini.
