Visokobeljakovinski sirni namaz in probiotični jogurt: konkretni rezultati aplikativnih raziskav
V okviru poskusov valorizacije stranskih proizvodov v mlečno-predelovalni industriji sta bili v projektu DAIRY+ razviti dve novi živili: sirni namaz, obogaten s koncentratom sirotkinih beljakovin in probiotični jogurt. Oba izdelka bosta predstavljena sirarnam v Furlaniji - Julijski krajini, Benečiji in Sloveniji kot priložnost za izboljšanje donosnosti podjetij z uporabo praks krožnega gospodarstva.
Od raziskav do trga: inovativni izdelki z visoko dodano vrednostjo
Inovativna živila predstavljajo pomemben mejnik za projekt, ki ga financira Evropska unija v okviru programa Interreg VI-A Italija-Slovenija, pri katerem sodelujejo Posoški razvojni center, Fundacija za kmetijstvo in biogospodarstvo Furlanije - Julijske krajine (Fondazione Agrifood & Bioeconomy FVG), Oddelek za kmetijstvo, živilstvo, okolje in živali DI4A (Dipartimento di Scienze Agroalimentari, Ambientali e Animali) Univerze v Vidmu, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Eksperimentalni zavod za zooprofilakso v Benetkah (Istituto Zooprofilattico Sperimentale delle Venezie-IZSVe).
Projekt DAIRY+ želi malim in srednje velikim sirarnam pokazati, kako lahko na krožen način predelajo in ponovno uporabijo njihove stranske proizvode (med katerimi je najpogostejša sirotka) z uvedbo bolj trajnostnih in donosnih praks. To podjetjem omogoča razširitev njihove prodajne ponudbe z izdelki z visoko dodano vrednostjo, ki lahko nagovorijo rastoče tržne segmente, kot sta športna prehrana in vegetarijanska prehrana.
Usposabljanje bodočih strokovnjakov: strateška delavnica soustvarjanja italijanskih in slovenskih študentov
Projekt si prizadeva to znanje prenesti bodočim podjetnikom in strokovnjakom. Fundacija za kmetijstvo in biogospodarstvo Furlanije - Julijske krajine je oblikovala interaktivno delavnico soustvarjanja, v kateri so sodelovali študenti Diplomskega študija o kulturi hrane na Univerzi v Vidmu ter študenti Živilske tehnologije z Univerze v Ljubljani.
Študente so vodili skozi teoretični in praktični proces, katerega cilj ni bil le ustvarjanje digitalnih komunikacijskih materialov, temveč tudi oblikovanje celovite komunikacijske strategije za umeščanje inovativnih izdelkov v ciljne sirarne.
Delavnica je potekala v treh fazah:
1. Teoretična izhodišča (4. marec 2026)
Skupinsko spletno predavanje o teoriji komunikacije in tehnologije, namenjeno podajanju potrebnih konceptualnih temeljev študentom.
2. Strateško sooblikovanje (13. marec 2026)
Praktična in kreativna delavnica v živo v Vidmu, kjer so italijanski in slovenski študenti sodelovali skupaj po metodi “World Café”, gre za metodo moderiranja, ki spodbuja ustvarjalno sodelovanje preko strukturiranih pogovorov.
Študenti, razdeljeni v skupine, so razvili komunikacijsko strategijo, ki temelji na petih dimenzijah:
● KDO – Razumevanje dejanskega občinstva
Od splošne javnosti do dejanskih strokovnjakov v mlečnem sektorju: kdo so dejanski prejemniki sporočil? Kakšne so njihove zadolžitve, kakšne so njihove finančne omejitve in procesi odločanja?
● KAJ – Jasna opredelitev priložnosti
Od »odpadkov« do »dragocenih virov«: kako jasno razložiti, kaj so stranski proizvodi v mlekarski industriji in kako lahko ustvarijo ekonomsko, okoljsko ter operativno vrednost?
● KDAJ – Prepoznavanje pravih trenutkov
Od abstraktnih informacij do komunikacije, ki temelji na odločanju: kdaj so strokovnjaki v sektorju najbolj dovzetni? Kdaj sprejemajo operativne, naložbene ali regulativne odločitve, povezane z upravljanjem stranskih proizvodov?
● KJE – Doseganje strokovnjakov na pravih mestih
Od splošnega obveščanja do okolij, značilnih za to panogo: po katerih kanalih, omrežjih in strokovnih okoljih se dejansko širijo informacije med strokovnjaki v mlekarnah?
● ZAKAJ – Povezovanje valorizacije s prihodnostjo sektorja
Od tehničnih vprašanj do strateškega prehoda: kako povezati valorizacijo sirotke s širšimi izzivi sektorja, kot so krožno gospodarstvo, trajnost in dolgoročna konkurenčnost?
Za vsako dimenzijo so skupine analizirale:
● katere ovire, omejitve ali tveganja bi lahko preprečili izvedbo scenarija,
● kaj bi se moralo spremeniti za premagovanje teh ovir,
● Kaj vse to pomeni za komunikacijo: ton, jezik, sporočila in narativi.
3. Zaključek (1. april 2026)
Zaključni spletni seminar za predstavitev in razpravo o skupno pripravljenih promocijskih gradivih.
Delavnica je udeležence spodbudila k:
● razvijanju veščin komuniciranja tehnološke kompleksnosti,
● soustvarjanju vsebin prek eksperimentalnega in strateškega pristopa,
● aktivnemu prispevanju k zgodbi (narativu) projekta.
Vlaganje v mlade za gradnjo prihodnosti sektorja
“Naša konkretna in vsakodnevna zaveza je prispevati k ozaveščanju mladih o aktualnih in pomembnih temah, kot so trajnostne inovacije, krožno gospodarstvo in predstavitev tehnologije” je komentiral Pier Giorgio Sturlese, predsednik Fundacije za kmetijstvo in biogospodarstvo Furlanije - Julijske krajine. “Mladi so strokovnjaki in podjetniki prihodnosti: ciljno usmerjeno vlaganje v njihovo izobraževanje pomeni postavljanje temeljev za bolj konkurenčno in trajnostno prihodnost naše regije”.
