V okviru projekta SEAINSIGHTS je bil zaključen projektni rezultat, namenjen razvoju skupnega protokola za ocenjevanje zdravstvenega stanja morskih sesalcev z uporabo dronov (UAV – brezpilotnih letalnikov). Dokument predstavlja pomemben korak k uvajanju inovativnih, neinvazivnih in usklajenih metodologij za spremljanje kitov in delfinov v severnem Jadranu.
Morski sesalci veljajo za indikatorske vrste morskih ekosistemov, saj njihova prisotnost odraža vplive okoljskih in antropogenih pritiskov, kot so onesnaževanje, pomorski promet, ribolov, turizem in podnebne spremembe. Velika pliskavka (Tursiops truncatus), značilna obalna vrsta severnega Jadrana, predstavlja idealen model za dolgoročne programe spremljanja zaradi svoje izrazite zvestobe območju in pogostih interakcij s človekovimi dejavnostmi.
Protokol, razvit v okviru SeaInsights, določa skupne smernice za uporabo dronov pri spremljanju, fotogrametriji, fotoidentifikaciji in vzorčenju izdihanega zraka. Ta inovativna tehnika omogoča zbiranje biološkega materiala, ki ga kiti in delfini oddajajo z izdihom, brez neposrednega stika z živalmi, s čimer se zmanjšata motnja in stres, povezana s tradicionalnimi metodami vzorčenja.
Z uporabo dronov je mogoče pridobiti visokoločljive posnetke, uporabne za oceno prehranskega stanja, kožnih poškodb, brazgotin, interakcij z ribiško opremo ter drugih vidnih zdravstvenih kazalnikov. Hkrati se lahko zbrani vzorci izdihanega zraka uporabijo za genetske, mikrobiološke, hormonske in molekularne analize, ki prispevajo k proučevanju fiziološkega in zdravstvenega stanja populacij kitov in delfinov.
Projektni rezultat namenja veliko pozornosti tudi etičnim in operativnim vidikom, saj opredeljuje standardizirane postopke za zmanjševanje vznemirjanja živali, zagotavljanje kakovosti vzorcev ter zmanjševanje tveganja kontaminacije med terenskim in laboratorijskim delom. Poseben poudarek je namenjen tudi povezovanju pridobljenih podatkov z metodo fotoidentifikacije, ki že potekajo na območju Jadrana, kar omogoča povezovanje bioloških informacij s posameznimi spremljanimi osebki skozi čas.
Sprejetje skupnega protokola med italijanskimi in slovenskimi partnerji bo izboljšalo primerljivost zbranih podatkov, okrepilo čezmejno znanstveno sodelovanje ter prispevalo k razvoju vedno učinkovitejših sistemov spremljanja za ohranjanje morskih sesalcev severnega Jadrana.
Celotno poročilo najdete TUKAJ.
