Projekt IRRIGAVIT je bil 8. aprila 2025 predstavljen na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v okviru Programa stalnega strokovnega izpopolnjevanja uradnih ocenjevalcev vina (DIPV 2025), organiziranega pod okriljem slovenskega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Med srečanjem je Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) predstavil preliminarne rezultate poskusov, namenjenih sorti Pinela, s posebnim poudarkom na vplivih različnih namakalnih režimov na sestavo in senzorično kakovost vina. Srečanje, ki ga je vodil dr. Klemen Lisjak, je bilo vključeno v obvezni program izpopolnjevanja uradnih degustatorjev, je združilo približno 70 udeležencev in omogočilo primerjavo rezultatov raziskave z ocenami visoko usposobljenega panela strokovnjakov, zadolženih za organoleptično ocenjevanje slovenskih vin.
Ob koncu predstavitve so udeleženci anonimno degustirali tri mikrovinificirane vzorce Pinele, pridobljene iz poskusnih vinogradov v Šmarjah, upravljanih pri različnih ravneh razpoložljivosti vode: optimalno namakanje, zmeren vodni primanjkljaj in hud vodni primanjkljaj. Ocenjevanje je potekalo anonimno v digitalni obliki prek pametnih telefonov, s pomočjo QR-kode in platforme Mentimeter, kar je omogočilo sprotno zbiranje preferenc in senzoričnih deskriptorjev degustatorjev z uporabo spletnega ocenjevalnega lista, ki ga je pripravil Inštitut.
Ker je šlo za plačljiv tečaj, dogodek ni vključen med formalne aktivnosti projekta. Pobuda pa vseeno predstavlja pomemben korak pri prenosu znanja in projektnih rezultatov k strokovnjakom, degustatorjem in deležnikom slovenskega vinogradniško-vinarskega sektorja.
Na splošno so degustacije omogočile zbiranje koristnih senzoričnih podatkov, primerljivih s kemijskimi, fiziološkimi in agronomskimi analizami, razvitimi v okviru projekta. Uporaba namenskih ocenjevalnih listov, digitalnih orodij in različnih panelov je spodbudila celostno interpretacijo rezultatov ter pokazala, kako lahko upravljanje vode pomembno vpliva na organoleptične značilnosti vin in na njihovo zaznavanje pri izkušenih degustatorjih ter strokovnjakih iz sektorja.
Zbrane ugotovitve so bile uporabljene za podporo pri oblikovanju smernic IRRIGAVIT, ki spodbujajo racionalne prakse namakanja in trajnostno upravljanje tal v vinogradih čezmejnega območja. Poleg tega se je potrdila vloga degustacijskih aktivnosti kot orodja za prenos inovacij v prostor, saj krepijo dialog med raziskavami, vinogradniško-vinarskimi podjetji, institucijami in izobraževanjem.