X-BRAIN.net
Specifični cilj: SC 1.1: Razvoj in izboljšanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij
Tipologija: Kapitalizacijski projekt
Projekt X-BRAIN.net je obravnaval skupni izziv programskega območja na področju zdravstva v povezavi z razvojem in izboljšanjem raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanjem novih tehnologij v bolnice na programskem območju. Bolniki, ki okrevajo po možganski kapi, zasedajo 15 % zdravstvenih kapacitet na programskem območju. Za okrevanje po možganski kapi je ključni moment čimprejšnji začetek rehabilitacije, pri čemer je dvojezičnost pomemben dejavnik in je zato čezmejno sodelovanje institucij ključnega pomena za nudenje kakovostne zdravstvene oskrbe na dvojezičnem območju.
Cilj projekta X-BRAIN.net je bila ponovna evalvacija, prenos in izboljšanje usklajenih čezmejnih dvojezičnih nevrokognitivnih in fizičnih protokolov za bolnike z možgansko kapjo, razvitih v projektu MEMORI.net, ter oblikovanje nove rešitve za rehabilitacijske storitve na čezmejnem območju.
Predvideni učinki projekta so bili v okviru izvedenih aktivnosti uspešno doseženi, saj je čezmejno sodelovanje kliničnih inštitucij (ASUGI in SBI) ter raziskovalnih institucij (ZRS Koper in DSM-UNITS) služilo za izmenjavo dragocenih strokovnih znanj.
S strani projektnih partnerjev so bili ponovno uporabljeni in pregledani protokoli iz projekta MEMORI-net. Nadgrajeni so bili z namenom zoperstavljanja posledic hitrega povečanja gibalne neaktivnosti po možganski kapi tako, da so vključevali gibalne, kognitivne in prehranske ukrepe za najučinkovitejšo rehabilitacijo. Čezmejno usklajene in postavljene aktivne sobe za boljšo in kompleksnejšo rehabilitacijo bolnikov po možganski kapi, ki so bile dane v trajnostno uporabo in opremljene z novodobno IKT in strojno opremo. Skupno ustvarjeni protokoli gibalne in kognitivne rehabilitacije v slovenskem in italijanskem jeziku.
Glavni doseženi učinki projekta
S podpisom sporazuma ob zaključku izvajanja projekta so projektni partnerji izrazili svojo voljo in postavili operativne temelje za trajno sodelovanje tudi po zaključku projekta.
Rešitve, razvite v okviru projekta, so partnerske organizacije v celoti sprejele in vključile »aktivne sobe«, opremo ter inovativne rehabilitacijske protokole v svojo redno klinično prakso. Zdravstveno osebje je bilo usposobljeno za uporabo razvitih metodologij in bo zagotovilo njihovo nadaljnje izvajanje tudi po zaključku projekta, s čimer bo zagotovljena kontinuiteta koristi za paciente. Sodelovanje med partnerji bo omogočilo tudi postopno posodabljanje protokolov in nadaljnji razvoj rešitev, tudi v zvezi z rehabilitacijo na domu po možganski kapi.
Neposredni učinki
Cilj projekta X-BRAIN.net je bil izboljšati nevrokognitivno in motorično rehabilitacijo bolnikov po možganski kapi z uporabo sodobnih, znanstveno podprtih rehabilitacijskih protokolov in inovativnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Klinične in raziskovalne institucije, vključene v projekt, so v sodelovanju s pridruženimi partnerji razvile nove rehabilitacijske protokole za bolnike po možganski kapi. Protokoli so bili uvedeni, uporabljeni in preizkušeni v aktivnih sobah. | Raziskave so pokazale, da lahko rehabilitacija s pomočjo inovativnih tehnologij izboljša gibalno in kognitivno okrevanje po možganski kapi. Takšne tehnologije se zato priporočajo kot dopolnitev tradicionalnim oblikam rehabilitacije. Projekt X-BRAIN.net je uvedel nove tehnologije za podporo rehabilitaciji. V okviru projekta je bila razvita in uvedena klinična rešitev, ki omogoča učinkovitejšo rehabilitacijo z uporabo inovativnih IKT-rešitev. |
Študija "BED REST"
V okviru projekta X-BRAIN.net smo v Splošni bolnišnici Izola izvedli eksperimentalno študijo dolgotrajnega ležanja oziroma gibalne neaktivnosti pri zdravih osebah. Namen študije je bil znanstveno oceniti poslabšanje zdravstvenega stanja med 10-dnevnim obdobjem telesne neaktivnosti ter preveriti učinek posameznih intervencij in njihove kombinacije.
V raziskavi so sodelovali preiskovanci, stari med 65 in 70 let. Ta starostna skupina predstavlja približno povprečno starost bolnikov, ki doživijo akutni možganski dogodek. Preiskovancem smo simulirali najboljšo možno oskrbo in preverjali, ali lahko s takšnim pristopom omilimo upad kognitivnih in telesnih funkcij v primerjavi s skupino, ki je 10 dni zgolj ležala v postelji.
Pred obdobjem ležanja so preiskovanci dva meseca izvajali vadbo oziroma predhodno telesno pripravo, s katero smo izboljšali njihovo telesno pripravljenost. V času 10-dnevnega ležanja so prejemali prehranska dopolnila z beljakovinami in izvajali kognitivno vadbo v navideznem fitnesu s pomočjo sistema navidezne resničnosti.
Študija je bila uspešno zaključena. Ugotovili smo, da je večdimenzionalna intervencija, ki je vključevala predhodno telesno pripravo, kognitivno vadbo in prehranska dopolnila, v veliki meri omilila negativne posledice gibalne neaktivnosti. Mednje sodijo atrofija oziroma izguba mišične mase, izguba mišične moči, inzulinska odpornost, celični stres ter povečana tveganja za sladkorno bolezen in bolezni srca in ožilja.
Ugotovitve študije smo uporabili pri rehabilitaciji v aktivnih sobah.
Protokol raziskave BED REST
Glavni rezultati
V okviru projekta X-Brain.net so bili doseženi številni pomembni rezultati in izvedeni ključni produkti, med drugim posodobljeni dvojezični rehabilitacijski protokoli, čezmejna pilotna študija, vzpostavitev aktivnih sob, nakup inovativne opreme, usposabljanje strokovnjakov, zbiranje kliničnih podatkov in vprašalnikov, diseminacijski dogodki ter priprava smernic za vključevanje potopitvenih tehnologij v rehabilitacijo po možganski kapi.
Aktivne sobe
Na čezmejnem območju bolniki, ki okrevajo po možganski kapi, predstavljajo 15 % vseh zdravstvenih kapacitet. Možganska kap lahko prizadene osebe v produktivnih letih, kar pušča globoke posledice v zdravstvenem sistemu, družinah in celotnem lokalnem gospodarstvu.
Čeprav je možganska kap akutna vaskularna poškodba možganov, lahko povzroči poškodbe celotnega telesa. Ključni trenutek za uspešno okrevanje je neposredno po samem dogodku, zato je čimprejšnji začetek rehabilitacije zelo pomemben. Ta je velikokrat otežen zaradi psiholoških ovir pri pacientih. Po soočanju z dogodkom običajno nastopi depresivno vedenje, številni pacienti pa kažejo zelo nizko raven motivacije za nadaljevanje zdravljenja.
Glavni namen projekta X-BRAIN.net je bil uskladiti in testirati nove diagnostične in terapevtske metode za gibalno in kognitivno rehabilitacijo po možganski kapi. V okviru projekta so bili uporabljeni najsodobnejši znanstveno podprti rehabilitacijski protokoli z uporabo inovativnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij za izboljšanje nevrokognitivne in motorične rehabilitacije bolnikov.
Projekt X-BRAIN.net je tako obravnaval izzive na področju zdravstva, povezane z razvojem in izboljšanjem raziskovalnih ter inovacijskih zmogljivosti z uvedbo novih tehnologij v bolnišnice, med drugim tudi z vzpostavitvijo tako imenovanih aktivnih sob.
Na nevrološkem oddelku Splošne bolnišnice Izola in v bolnišnici Katinara v Trstu sta bili v okviru projekta X-BRAIN.net vzpostavljeni in opremljeni aktivni sobi, namenjeni rehabilitaciji bolnikov po možganski kapi. Opremljeni sta s sodobno IKT in specializirano opremo za individualno prilagojeno gibalno-kognitivno rehabilitacijo.
V okviru projekta so bile preizkušene in optimizirane skupne čezmejne rešitve, ki vključujejo videoigre in virtualno resničnost, ter potrjene ustrezne rešitve IKT in strojne opreme za uporabo v aktivnih sobah. Aktivni sobi sta bili predstavljeni tudi na dnevih odprtih vrat, najprej medicinskemu osebju in splošni javnosti, kjer so udeleženci lahko sami preizkusili pripomočke in sodobne naprave, ki se uporabljajo pri rehabilitaciji bolnikov po možganski kapi. Aktivni sobi sta bili nato predstavljeni tudi strokovni javnosti v okviru dveh dogodkov, namenjenih predstavnikom vodstev drugih bolnišnic, z namenom predstavitve rešitev ter izmenjave mnenj in izkušenj na področju obravnave bolnikov po možganski kapi.
Med septembrom 2024 in avgustom 2025 je imelo približno petdeset bolnikov z akutno možgansko kapjo možnost, da so v okviru aktivnih sob, tradicionalnemu rehabilitacijskemu zdravljenju dodali tudi rehabilitacijo v virtualni resničnosti. Pobuda je omogočila neposredno preizkušanje vključevanja inovativnih orodij v proces zdravljenja v akutni fazi.
Učno gradivo namenjeno kliničnemu osebju pri uporabi aktivnih sob
V okviru projekta je bilo izdelano učno gradivo za komunikacijo in prenos nadgrajenih znanj kliničnemu osebju pri uporabi aktivnih sob. Na oddelkih so bili nameščeni trajnostni plakati z osnovnimi informacijami, pripravljeno pa je bilo tudi strukturirano učno gradivo, ki osebje postopoma vodi skozi posamezne faze rehabilitacije ter omogoča učinkovito in ustrezno uporabo aktivnih sob.
Navodila za uporabo aktivnih sob za končne uporabnike
V okviru projekta je bilo pripravljeno komunikacijsko in informativno gradivo, prilagojeno splošni javnosti in uporabnikom aktivnih sob. Gradivo, ki vključuje navodila za uporabo aktivnih sob ter plakate in letake za obveščanje uporabnikov, je bilo napisano na poljuden in razumljiv način. Namenjeno je bilo bolnikom po možganski kapi, njihovim svojcem ter drugi zainteresirani javnosti, z namenom zagotavljanja jasnih in dostopnih informacij o pravilni in učinkoviti uporabi aktivnih sob.
Ocene rezultatov rehabilitacije v aktivnih sobah
Pomemben del raziskave je bila tudi ocena ustreznosti postavljenih protokolov. Z analizo učinkovitosti postavljenih protokolov smo jih dodatno nadgradili in optimizirali ter prilagodili izbrane vaje za vsako izbrano stopnjo možganske kapi.
Uvedba navidezne resničnosti v bolnišnicah v okviru projekta Interreg je omogočila izvajanje varnih in spodbudnih vaj, ki jih je pogosto težko izvajati zgolj s tradicionalno terapijo. Rehabilitacija, obogatena z interaktivnimi scenariji in takojšnjimi povratnimi informacijami, je pacienta postavila v središče lastnega rehabilitacijskega procesa. Čustvena vključenost in igrivi vidik navideznih okolij sta okrepila motivacijo in vztrajnost – ključna dejavnika za uspešno funkcionalno okrevanje. Doseženi rezultati so pokazali ustreznost in učinkovitost postavljenih protokolov ter odprli pot k vse bolj sistematičnemu vključevanju potopitvenih tehnologij v rehabilitacijske protokole, tudi v akutni fazi, kar bi lahko pozitivno vplivalo na hitrost in kakovost okrevanja ter na zadovoljstvo bolnikov in zdravstvenega osebja.
Video aktivne sobe X-BRAIN.net
| VIDEO X-BRAIN.net | VIDEO X-BRAIN.net 2 | VIDEO X-BRAIN.net 3 |
Publikacije
Ta študija je proučevala presnovne učinke in profile maščobnih kislin pri 92 moških rekreativnih bodybuilderjih v primerjavi s 45 zdravimi kontrolnimi preiskovanci z namenom izboljšanja metod za posredno odkrivanje dopinga. Ugotovitve so pokazale, da je zloraba anaboličnih steroidov, insulina ali rastnega hormona pomembno spremenila specifične presnovne označevalce, vključno z znižanjem HDL-holesterola in zvišanjem jetrnih encimov (ALT in AST). Raziskovalci so zaključili, da bi spremljanje teh izrazitih presnovnih in encimskih sprememb lahko protidopinškim organizacijam pomagalo pri boljšem odkrivanju skrite zlorabe insulina in rastnega hormona v športu
doi: 10.1186/s40798-024-00697-6
Ta študija je preučevala, kako telesna nedejavnost vpliva na oksidativni stres s spremljanjem ravni glutationa in metabolitov γ-glutamilnega cikla pri 19 mladih zdravih moških prostovoljcih med eksperimentom s kratkotrajnim ležanjem v postelji. Podatki so pokazali pomemben 9±9-odstotni padec ravni glutationa v prvih 5 dneh ležanja v postelji, skupaj z izrazitimi spremembami v razmerjih aktivnosti ključnih encimov, ki uravnavajo njegovo sintezo in razgradnjo. Raziskovalci so identificirali specifične presnovne kontrolne točke v kinetiki glutationa med začetnim razbremenitve mišic, kar izpostavlja potencialne terapevtske cilje za boj proti oksidativnemu stresu, ki ga povzroča nedejavnost.
Ta študija je ocenjevala 469 bolnikov z diagnozo sepse na oddelku za interno medicino, z namenom da bi preučila, kako spremembe v ravni glutamina v plazmi vplivajo na presnovne motnje, imunski odziv in stopnjo preživetja bolnikov. Rezultati so pokazali, da so imeli bolniki z visokimi ravnmi glutamina (hiperglutaminemija) bistveno nižjo telesno temperaturo, zmanjšano število belih krvnih celic in limfocitov ter izrazitejše presnovne motnje. Raziskovalci so zaključili, da so povišane ravni glutamina v plazmi progresivno povezane z globljo limfopenijo ter znatno višjo kratkoročno in dolgoročno umrljivostjo pri bolnikih s sepso.
doi: 10.3390/jcm14103313
Ta prospektivna kohortna študija je 10 let spremljala 159 telesno aktivnih, normalno hranjenih starejših prostovoljcev, da bi ocenila, ali indeks telesne oblike (ABSI)—ki meri obseg pasu glede na višino in težo—napoveduje tveganje za umrljivost. Ugotovitve so pokazale, da so višje vrednosti indeksa ABSI neodvisno napovedovale 10-letno splošno umrljivost ter bile močno povezane z zmanjšano kardiovaskularno sposobnostjo (VO₂max) in zvišanim sistoličnim krvnim tlakom. Raziskovalci so zaključili, da je ABSI zanesljivo orodje za dolgoročno napovedovanje umrljivosti pri aktivnih, normalno hranjenih starejših odraslih in lahko bistveno izboljša stratifikacijo tveganja v klinični praksi.
doi: 10.3390/jcm13206155
Statin-Intolerant Patients Exhibit Diminished Muscle Strength Regardless of Lipid-Lowering Therapy
Ta študija je v 45-mesečnem obdobju spremljanja primerjala telesno sestavo in mišično moč med bolniki z intoleranco za statine, ki so imeli mišične simptome, ter usklajeno kontrolno skupino. Ugotovitve so pokazale, da so imeli posamezniki z intoleranco za statine višji indeks telesne mase (ITM), višji odstotek maščobne mase in znatno šibkejšo moč stiska roke v nedominantni roki. Raziskovalci so zaključili, da je intoleranca za statine klinično povezana s slabšo kakovostjo mišic, zlasti v manj obremenjenih mišicah.
doi: 10.3390/jcm14041221
Ta študija je ocenjevala 12 biomarkerjev imunskega odziva pri 113 bolnikih na oddelku za interno medicino z bakterijsko sepso z namenom izboljšanja stratifikacije tveganja in napovedovanja izidov umrljivosti. Raziskovalci so ugotovili, da so povišane ravni specifičnih biomarkerjev, zlasti IRAK-M in galektina-1, služile kot kazalniki višje kratkoročne in enoletne umrljivosti. Študija je zaključila, da lahko ta dva biomarkerja uspešno prepoznata tri različne fenotipe sepse z različnimi prognozami, kar odpira obetavne poti za tarčne terapevtske raziskave.
https://doi.org/10.1093/infdis/jiae370
Epidemiology of atherosclerotic cardiovascular disease in polygenic hypercholesterolemia with or without high lipoprotein(a) levels
Raziskovalci so izvedli retrospektivno študijo, v kateri so primerjali bolnike s poligensko hiperholesterolemijo z visokimi vrednostmi lipoproteina(a) [Lp(a)] in bolnike brez povišanega Lp(a). Analizirali so zdravstveno dokumentacijo ter ocenili pojav srčno-žilnih dogodkov v obdobju medianega spremljanja 10 let. Ugotovili so, da so imeli bolniki z visokim Lp(a) srčno-žilne dogodke pogosteje in približno sedem let prej. Pri moških je bilo tveganje za koronarno bolezen večje, pri ženskah pa je bilo večje tveganje za periferno arterijsko bolezen. Sklep raziskave je, da je povišan Lp(a) povezan z zgodnejšim in večjim bremenom aterosklerotične srčno-žilne bolezni.
doi: https://doi.org/10.3389/fcvm.2023.1272288
Efficacy of a somatostatin analogue in a case of obscure gastrointestinal bleeding
Raziskovalci so opisali primer 89-letne bolnice s hudimi prikritimi krvavitvami iz prebavil, pri kateri običajne diagnostične in terapevtske metode niso bile uspešne. Po številnih transfuzijah krvi brez trajnega izboljšanja so uvedli zdravljenje z analogom somatostatina, oktreotidom. Zdravljenje je ustavilo krvavitev, izboljšalo vrednosti hemoglobina in odpravilo potrebo po nadaljnjih transfuzijah. Bolnica je bila odpuščena v stabilnem stanju in je ob kontrolnem pregledu ostala v dobrem kliničnem stanju. Avtorji zaključujejo, da je lahko oktreotid učinkovita možnost zdravljenja pri trdovratnih primerih prikritih krvavitev iz prebavil, kadar običajno zdravljenje ni mogoče.