WABIN
Specifični cilj: SC 4 - Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganja nesreč in odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov
Tipologija: Standardni projekt
Projekt WABIN zajema potrebo, ki jo je opredelil program Italija-Slovenija, po predlaganju in izvajanju specifičnih posegov za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam, trajnostnega upravljanja z vodami ter zaščite vodnih in hidrogeoloških virov z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika. Območje sodelovanja predstavlja kritična vprašanja v smislu nehomogenosti razpoložljivosti vode v času in prostoru ter neučinkovitosti upravljanja. To stanje vodi do sprememb v naravnih hidroloških režimih, ki jih povzročajo čezmerni odvzemni pritisk, slaba vizija konsistence vode in krepitev učinkov podnebnih sprememb.
- projekt WABIN želi spodbujati trajnostno upravljanje vodnih virov in zaščito vodonosnikov z integracijo metodologij, ki se uporabljajo na ravni hidrogeološkega bazena, s pomočjo modelov napovedi vodne bilance, ki so uporabni za pridobitev zanesljivih ocen o doslednosti in raba vodnih virov.
- spodbujati uporabo ustreznih in vključujočih orodij za sodelovanje pri posredovanju pri prilagajanju podnebnim spremembam in pojavih onesnaženja, tveganja za odpadke in vodo.
Predvideni učinki:
1) opredelitev integriranega metodološkega paketa za karakterizacijo hidrogeoloških bazenov za določitev proizvodnega potenciala naravnih vodnih virov v povezavi z učinki podnebnih sprememb, prek razpoložljivih in novih podatkovnih nizov. pridobljeno v čezmejnem kontekstu;
2) dinamično in scenarijsko modeliranje hidrogeoloških bazenov na osnovi konceptualnega hidrogeološkega modela (v 3D) Soškega bazena (testna stran) za pridobitev vodne bilance in prihodnjih napovedi o vodnih virih, predvsem v povezavi s podnebnimi spremembami. So izjemno uporabni za ohranjanje ravnovesja med razpoložljivostjo in povpraševanjem po vodi ter določanje varnostnih meja za shranjevanje in nadzor vode;
3) opredelitev čezmejnega memoranduma o soglasju, ki temelji na vzpostavitvi mreže in akcijski strategiji za varstvo, spremljanje in upravljanje vodnih virov v hidrografskem kontekstu, s procesi sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, ki se izvajajo skupaj v Italiji in Sloveniji;
4) spodbujati aktivno sodelovanje občanov pri informatizaciji, izobraževanju in ozaveščanju prebivalstva o varovanju vodnih virov po trajnostni shemi in ozaveščenem ravnanju z vodo glede na njeno pomanjkanje.
Posebej pomembni bodo rezultati projekta in z njim povezani rezultati projekta, iz katerih bodo različni ciljni upravičenci lahko črpali:
1) uradno partnerstvo WABIN, podprto z vzpostavitvijo javno-zasebnega čezmejnega omrežja memoranduma o soglasju za zaščito , spremljanje in upravljanje vodnega vira na hidrogeološki ravni;
2) konceptualni hidrogeološki in čezmejni model vodne bilance, izdelan z metodologijami integriranega upravljanja z vodami;
3) čezmejni memorandum o soglasju, strateški dokument, opredeljen s pilotnimi ukrepi, ki vključuje ugotovljene teritorialne potrebe, obstoječe dobre prakse, integrirano spremljanje voda in metodologije upravljanja za opredelitev skupnih ciljev načrtovanja hidrografskih okolišev na podlagi politike lokalnega razvoja ozemelj.
4) Informatizacija, izobraževanje in pobude za ozaveščanje državljanov. Poudarek je na prenosu znanja o varstvu, spremljanju in upravljanju vodnih virov na različnih področjih rabe (civilna, kmetijska in industrijska). Dobre prakse za tveganje suše, poplav, zemeljskih plazov, poplav in napadov patogenov bodo obravnavane prek natečajev za mlade in državljanskih znanstvenih pobud.
GIS
GIS (Geografski informacijski sistem), razvit v okviru projekta WABIN, je geografski informacijski sistem, ki zbira, organizira in prikazuje vse prostorske podatke, potrebne za opis delovanja čezmejnega vodonosnika porečja reke Soče/Isonzo.
GIS predstavlja digitalno osnovo hidrogeološkega modela projekta. V njem so združeni podatki iz geofizikalnih raziskav, hidrogeoloških meritev, litostratigrafskih informacij ter geokemičnih, izotopskih in atmosferskih podatkov, ki so pretvorjeni v različne georeferencirane informacijske sloje (točke, linije, območja in mreže).
Topografska in hidrološka ureditev obravnavanega območja
Ta pregledna karta prikazuje topografske in hidrološke značilnosti obravnavanega območja. Karta prikazuje nadmorske višine od 0 m n. m. (nižinski del območja reke Soče) do več kot 1.400 m n. m. v gorskih območjih planote Trnovo–Banjšice. Vipavska dolina zavzema vmesni višinski položaj znotraj obravnavanega območja.
Karta prikazuje rečne sisteme, glavni kraški izvir in monitoring mrežo, uporabljeno za opazovanje površinskih in podzemnih voda. Podatki monitoring mreže so zagotovili pomembne vhodne informacije za hidrogeološko modeliranje. Poleg topografske podlage so prikazane tudi meje območja hidrogeološkega modeliranja in območja geofizikalnih raziskav.
Geološka zgradba obravnavanega območja
Ta karta prikazuje poenostavljeno geološko zgradbo obravnavanega območja, ki vključuje dolini reke Soče (Isonzo) in Vipave (Vipacco). Prikazane so glavne geološke enote: mezozojski apnenci in lokalno dolomiti v zeleni barvi, eocenski fliš v rumeni barvi ter kvartarni rečni sedimenti, kot so peski in prodi, v sivi barvi.
Geološka karta predstavlja temeljni referenčni okvir za hidrogeološko modeliranje ter je ključno orodje za interpretacijo podatkov in geofizikalnih meritev.
Sledilni poskusi – hidrogeološke povezave
Karta prikazuje rezultate sledilnih poskusov, izvedenih na obravnavanem območju (slovenska stran) v zadnjih desetletjih. Rdeči trikotniki označujejo mesta injiciranja, kjer so bila sledila vnesena v sistem (na primer jame, ponori in druge točke infiltracije). Turkizne točke predstavljajo kontrolne točke (izviri, vodotoki, jame itd.), kjer so bili odvzeti vzorci vode za zaznavanje prihoda sledila.
Turkizne linije prikazujejo ugotovljene hidrogeološke povezave med posameznimi točkami, pri čemer razlikujejo med glavnimi, sekundarnimi in negotovimi povezavami. Rdeče prekinjene linije označujejo, da med ustreznimi točkami ni bila zaznana nobena hidrogeološka povezava.
Sledilni poskusi predstavljajo eno izmed glavnih orodij kraške hidrogeologije za raziskovanje poti toka podzemnih voda ter za izboljšanje razumevanja hidrogeološke zgradbe in delovanja kraških sistemov.
Stanje teles podzemnih voda in lokacije za spremljanje kakovosti voda na obravnavanem območju (italijanska stran)
Ta karta prikazuje kemijsko stanje teles podzemnih voda ter lokacije za spremljanje kakovosti voda na italijanski strani obravnavanega območja. Primerljiva podatkovna baza za slovensko stran ni bila javno dostopna. Temno modri trikotniki predstavljajo merilna mesta za spremljanje kakovosti podzemnih voda, svetlo modri trikotniki pa označujejo merilna mesta za spremljanje kakovosti površinskih voda.
Stanje teles podzemnih voda je razvrščeno v dve kategoriji: dobro in slabo stanje. Podatki o kakovosti površinskih in podzemnih voda zagotavljajo dragocene informacije o trenutnem stanju vodnih virov ter izpostavljajo glavne izzive, povezane z razpoložljivostjo, kakovostjo in dolgoročno trajnostjo vode v regiji.
Povprečna letna temperatura zraka na obravnavanem območju
Ta karta prikazuje porazdelitev povprečne letne temperature zraka na obravnavanem območju, ki vključuje območja, kot so Soška nižina, Goriška brda in Vipavska dolina.
Razvidno je, da razpoložljivi podatki med italijansko in slovensko stranjo obravnavanega območja niso popolnoma homogeni, zlasti glede prostorske ločljivosti podatkov in referenčnih obdobij. Temperaturni podatki temeljijo na referenčnem obdobju 1981–2010 za Slovenijo in obdobju 1991–2020 za Italijo.
Karta prikazuje povprečne letne temperature med približno 6 °C v gorskih območjih in 16 °C v nižinskih predelih ter poudarja prostorsko spremenljivost podnebnih razmer v regiji.
Meteorološki kontekst predstavlja pomemben del okoljskega okvira za interpretacijo rezultatov študije. Poleg tega se lahko temperaturni podatki uporabljajo kot vhodni podatki za posebne aktivnosti modeliranja.
Povprečna letna količina padavin na obravnavanem območju
Ta karta prikazuje porazdelitev povprečne letne količine padavin na obravnavanem območju, ki vključuje območja, kot so Soška nižina, severozahodni del Klasičnega krasa in Vipavska dolina.
Razvidno je, da razpoložljivi podatki med italijansko in slovensko stranjo obravnavanega območja niso popolnoma homogeni, zlasti glede prostorske ločljivosti podatkov in referenčnih obdobij. Podatki o padavinah temeljijo na referenčnem obdobju 1981–2010 za Slovenijo in obdobju 1991–2020 za Italijo.
Karta prikazuje vrednosti povprečne letne količine padavin, ki se gibljejo od več kot 2.400 mm/leto v gorskih območjih do manj kot 1.000 mm/leto v nižinskih predelih, ter poudarja prostorsko spremenljivost podnebnih razmer v regiji.
Meteorološki kontekst predstavlja pomemben del okoljskega okvira za interpretacijo rezultatov študije. Poleg tega se lahko podatki o padavinah uporabljajo kot vhodni podatki za posebne aktivnosti modeliranja.
Celotna GIS podatkovna baza je na voljo na zahtevo.
