IRRIGAVIT
Specifični cilj: SC4 – Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam, preprečevanja tveganja nesreč in odpornosti ob upoštevanju ekosistemskih pristopov
Tipologija: kapitalizacijski projekt
Vinogradništvo je ena najpomembnejših gospodarskih in kulturnih panog čezmejnega območja med Italijo in Slovenijo. V zadnjih letih pa podnebne spremembe vse bolj obremenjujejo vinograde: poletja so toplejša in bolj sušna, zime milejše, ekstremni vremenski dogodki pa zmanjšujejo razpoložljivost vode in povečujejo tveganje za vodni stres. V tem okviru namakanja ni več mogoče razumeti zgolj kot izrednega ukrepa v nujnih razmerah. Potrebno je bolj premišljeno in načrtovano upravljanje vode, ki zmanjšuje izgube, varuje kakovost grozdja, ohranja produktivnost vinogradov in ščiti naravne vire, skladno z evropskim Zelenim Dogovorom ter strategijami Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam. Na čezmejnem vinorodnem območju se je namakanje v preteklosti uporabljalo v omejenem obsegu, tako zaradi omejene razpoložljivosti vodnih virov kot tudi zaradi razlogov, povezanih z vinogradniško in vinarsko tradicijo. Danes pa italijanska in slovenska zakonodaja dopolnilno namakanje priznavata kot potrebno prakso, ki jo je treba upoštevati tudi v pridelovalnih pravilnikih.Ta razvoj še dodatno poudarja nujnost oblikovanja novih modelov upravljanja vode in tal, ki bodo povečali odpornost vinogradov ter vinogradniško-vinarsko panogo usmerjali k bolj trajnostni prihodnosti.
Kot odgovor na ta izziv je projekt IRRIGAVIT povezal znanstveno znanje, poskuse v vinogradih in digitalna orodja, da bi ponudil konkretne in razumljive rešitve tudi tistim, ki ne delujejo neposredno na področju raziskav.
Na podlagi rezultatov projekta ACQUAVITIS je IRRIGAVIT razvil konkretne rešitve za večjo odpornost in trajnostnost čezmejnega vinogradništva. Cilji projekta predstavljajo devet etap izvedene poti: od poskusov v vinogradih, zbiranja in interpretacije podatkov do oblikovanja praktičnih orodij za vinogradnike, strokovnjake in institucije ter zagotavljanja kontinuitete rezultatov projekta:
Okrepiti odpornost čezmejnega vinogradništva na sušo, vodni stres in podnebne spremembe ter kapitalizirati rezultate projekta ACQUAVITIS z razširitvijo že razvitih strategij z območij Krasa, Furlanije (Collio in Spodnja Furlanija) ter Vipavske doline na nova vinorodna območja, kot so Vzhodni furlanski griči, Brda in terasirana območja Vipavske doline.
Preizkusiti prakse namakanja in upravljanja tal v pilotnih in demonstracijskih vinogradih s skupnimi protokoli za namakanje, spremljanje in agronomsko upravljanje.
Povezati terenske podatke in raziskave pretvoriti v uporabna digitalna orodja, ki podpirajo natančnejše in pravočasnejše odločitve o namakanju.
Spodbujati trajnostno upravljanje vode in tal v vinogradih, z zmanjševanjem izgub in izboljšanjem učinkovitosti namakanja s preučevanjem dinamike vode.
Oceniti učinke namakalnih strategij na kakovost grozdja in vin, da se zagotovi trajnostnost brez ogrožanja proizvodne vrednosti.
Raziskave pretvoriti v uporabna orodja za območje, kot so smernice, tehnična poročila, informativna gradiva in digitalna platforma.
Okrepiti čezmejno sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami, podjetji, strokovnjaki in institucijami ter spodbujati skupen pristop k upravljanju vodnih virov na čezmejnem območju.
Podpreti prihodnje kmetijske in vinogradniško-vinarske odločevalce politik s prispevanjem k vključevanju trajnostnih praks v pridelovalne pravilnike in teritorialne strategije.
Zagotoviti kontinuiteto rezultatov projekta s spodbujanjem njihovega prevzemanja prek skupnega sporazuma in akcijskega načrta ter stabilnega sodelovanja med partnerji in institucijami.
1. in 2. Raziskave in terenski poskusi na novih čezmejnih območjih
Skupno je bilo zasnovanih osem poskusov, od tega štirje namenjeni namakanju in štirje upravljanju tal. Vključeni so bili vinogradi v Vzhodnih furlanskih gričih, Spodnji Furlaniji, Goriških brdih in Vipavski dolini, ki predstavljajo različne pedoklimatske razmere in glavna vinorodna območja, vključena v projekt.
V teh vinogradih so bili uporabljeni skupni protokoli za namakanje in upravljanje tal, da bi izboljšali učinkovitost rabe vode, povečali odpornost rastlin in ocenili učinke vodnega stresa na pridelavo.Namakalni poskusi so primerjali različne strategije nadzorovanega vodnega primanjkljaja pri sortah, kot so sivi pinot, glera, pinela, merlot in chardonnay.
Spremljanje je združevalo agronomske in fiziološke meritve, terenske senzorje, meteorološke podatke, satelitske posnetke Sentinel-2, posnetke z brezpilotnikom in sistem za podporo odločanju, po metodologijah, ki so jih delili vsi partnerji. V dveh rastnih sezonah je bilo zbranih več kot 5.000 meritev, ki so bile nato usklajene v skupni podatkovni zbirki. Dejavnosti so omogočile tudi potrditev uporabe daljinskega zaznavanja kot operativnega orodja za spremljanje vodnega stanja vinske trte ter pokazale, da lahko povezovanje terenskih opazovanj in inovativnih tehnologij zagotavlja pravočasne in zanesljive informacije v podporo upravljanju namakanja.
Poleg namakalnih strategij smo preizkusili nove prakse upravljanja tal, da bi izboljšali sposobnost vinogradov za zadrževanje vode in povečali njihovo odpornost na podnebne spremembe. Primerjali smo različne tipe nadzorovane zatravitve, zelnate vrste (rž, bob, mešanice) in tehnike upravljanja rastlinskega pokrova (mulčenje, valjanje in zeleno gnojenje/ozelenitev) ter ocenili njihove učinke na razpoložljivost vode, razvoj vinske trte in kakovost grozdja. Poskusi so pokazali, da pravilno upravljanje tal predstavlja dopolnilno orodje k namakanju za zmanjševanje vodnega stresa in izboljšanje trajnostnosti vinograda.
Beri tukaj poročilo D.1.2.1 o eksperimentalnih in demonstracijskih poskusih
3. Digitalna platforma ACQUAVITIS/IRRIGAVIT.eu in uporaba tehnoloških orodij v vinogradništvu
Znanje, pridobljeno med raziskovalnimi dejavnostmi in terenskimi poskusi, je bilo vključeno v nadgradnjo digitalne platforme ACQUAVITIS, ki je bila v okviru projekta posodobljena in razširjena ter se je razvila v platformo IRRIGAVIT.eu. S povezovanjem terenskih podatkov, satelitskih posnetkov Sentinel-2, napovednih modelov, kazalnikov vodnega stanja vinske trte in algoritmov strojnega učenja platforma omogoča spremljanje vinogradov, prikaz tematskih kart, pregled samodejnih večjezičnih poročil ter podporo učinkovitejšim in trajnostnejšim odločitvam o namakanju.
Za podrobnejši vpogled v opravljeno delo si oglejte D.2.1. Poročilo o multispektralnih satelitskih indeksih in pa tudi D.2.1.2 Poročilo o korelacijah med fiziološkimi parametri vinograda in multispektralnimi indeksi.
Platforma predstavlja eno glavnih orodij projekta za prenos tehnologij ter rezultate raziskav na preprost in intuitiven način približa vinogradnikom, strokovnjakom in svetovalcem. Za spodbujanje njene uporabe med izvajalci v panogi je bila organizirana tudi namenska čezmejna delavnica, na kateri so bile predstavljene funkcionalnosti platforme, načini interpretacije multispektralnih indeksov in možne operativne uporabe pri upravljanju vinogradov.
Odkrijte piattaformo IRRIGAVIT.eu
4. Razumeti pot vode v vinski trti
Za trajnostno upravljanje vode ni dovolj vedeti, koliko vode nam je na voljo: ključno je razumeti, kako jo vinska trta sprejema, uporablja in kako se odziva v obdobjih vodnega stresa. Zato je IRRIGAVIT agronomskim poskusom dodal poglobljeno študijo ekohidroloških procesov, ki uravnavajo odnose med tlemi, rastlino in ozračjem. V pilotnem vinogradu v Cornu di Rosazzo so bile izvedene ekohidrološke in izotopske analize na več kot 340 vzorcih tal, ksilemskega soka in padavin, zbranih v sezoni 2024–2025, da bi rekonstruirali pot vode znotraj vinogradniškega sistema, določili vire oskrbe vinske trte z vodo ter ocenili odziv rastline na različne podnebne in upravljavske razmere. Te raziskave so omogočile boljše razumevanje dinamike vode v vinogradu in zagotovile znanstvene podlage za učinkovitejše namakalne strategije, ki lahko zmanjšajo porabo vode, ne da bi ogrozile kakovost pridelka.
Rezultati so bili zbrani v D.3.1.1 Poročilu o dinamiki vode v čezmejnih vinogradih in preneseni izvajalcem prek demonstracijskega srečanja na terenu ter video dokumentarne lekcije poimenovane "VINO in VODA" ki na preprost način prikazujeta, kako ta znanja uporabiti pri vsakodnevnem upravljanju vinograda. Na tak način smo pretvorili visoko specializirano raziskavo v konkretna orodja v podporo vinogradnikom, tehnikom in svetovalcem.
5. Oceniti učinke na kakovost vina
Cilj projekta ni bil le zmanjšati porabo vode, temveč dokazati, da lahko učinkovitejše upravljanje namakanja ohrani, v nekaterih primerih pa tudi izboljša kakovost vinogradniško-vinarske pridelave. Zato smo med poskusi v dveh sezonah spremljali tudi vodni potencial vinske trte, krivulje zorenja ter glavne pridelovalne in kakovostne parametre grozdja pri več kot tisoč vzorcih, izpostavljenih različnim namakalnim strategijam.
Rezultate smo preverili z mikrovinifikacijami, naprednimi kemijskimi analizami, metabolomskimi študijami več kot sto tisoč metabolitov za vsako letnik in senzoričnimi ocenami vin, pridobljenih po različnih poskusnih protokolih. Dejavnosti so pokazale, da ciljno usmerjeno upravljanje vodnega stresa omogoča optimizacijo rabe vodnih virov brez ogrožanja kakovosti grozdja in vin ter ponuja uporabne smernice za opredelitev trajnostnejših pragov namakalnih ukrepov.
Rezultati smo zbrali v dokument D.4.1.2 Poročilo o vplivu protokolov na kakovost grozdja in vina ter v vvideo dokumentarni lekciji z naslovom "GROZDJE in VINO" , pripravljeni posebej v okviru projekta in posvečeni upravljanju vinograda ter kakovosti vina.
Eksperimentalne degustacije so predstavljale sklepni trenutek raziskovalne poti, saj smo z njimi povezali agronomske, fiziološke in kemijske rezultate s senzorično kakovostjo vin. Med letoma 2024 in 2025 je bilo v Italiji in Sloveniji izvedenih deset tehničnih degustacij, v katere so bili vključeni raziskovalci/ke, enologi/nje, vinogradniki/ce, študenti/ke in sektorski deležniki:
Prvi dve degustaciji (sivi pinot) 19. 3. 2024 v Cornu di Rosazzo in (merlot) 25. 4. 2024 v Dornberku;
Tretja degustacija (sivi pinot in glera) 8. 5. 2025 v Cornu di Rosazzo, medtem ko so četrta, peta, šesta, sedma in osma degustacija (pinela) potekale 8. 1. 2025 v Vipavi, 5. 2. 2025 v Novem mestu ter 20. 3., 27. 3. in 2. 4. 2025 v Ljubljani;
Deveta degustacija (pinela) je potekala 8. 4. 2025 v Ljubljani, deseta degustacija pa (sivi pinot in glera) 16. 6. 2025 v Vidmu.
Te dejavnosti so potrdile vlogo degustacije kot orodja za znanstveno potrjevanje in prenos inovacij ter prispevale k oblikovanju smernic IRRIGAVIT za trajnostno upravljanje vode in tal v čezmejnih vinogradih. Rezultati so pokazali, da lahko ciljno usmerjeno upravljanje vodnega stresa prispeva k zmanjšanju porabe vode, ne da bi pri tem ogrozilo kakovost vinogradniško-vinarske pridelave, ter ponudi uporabne usmeritve za podjetja in območja.
6. Graditi skupno znanje
V ozadju rezultatov projekta IRRIGAVIT je intenzivno znanstveno in tehnično sodelovanje. Med projektom je bilo organiziranih več kot 40 tehničnih srečanj med partnerji, raziskovalci, podjetji, deležniki in institucijami, namenjenih načrtovanju dejavnosti, izmenjavi rezultatov poskusov, usklajevanju protokolov in skupnemu razvoju projektnih orodij. Ta pot je omogočila oblikovanje skupne baze znanja in skupne vizije trajnostnega upravljanja vode in tal v čezmejnih vinogradih.
Ta način delovanja pa je prisepaval, da smo desegli vse projektne rezultate: Smernice, znanstvena in tehnična poročila, digitalna platforma IRRIGAVIT.eu, video dokumentarne lekcije in informativna gradiva, ki so danes na voljo vinogradnikom, strokovnim sodelavcem, svetovalcem in upravnim organom. Obiščite razdelek dokumenti in odkrijte naše rezultate.
7. Prenesti rezultate na območje
V okviru projekta je bilo organiziranih 38 dogodkov, med drugim delavnice, spletni seminarji, demonstracijski dnevi, tehnične degustacije, udeležbe na sejmih in mednarodnih znanstvenih kongresih, pri čemer smo postopoma vključili na tisoče vinogradnikov/ic, strokovnjakov/inj, raziskovalcev/k, študentov/k, javnih uprav in prebivalcev. Med najpomembnejšimi dogodki so bili uvodna konferenca projekta v Cornu di Rosazzo, dve namenski tiskovni konferenci za promocijo dobrih praks, zaključni konferenci v Cornu di Rosazzo in Vili Vipolže ter udeležba na pomembnih mednarodnih dogodkih, kot so EGU – European Geosciences Union, GiESCO, Macfrut, RIVE, Salone del Vino di Piacenza, InfoWine, mednarodni posvet v Mariboru, sejem AGRA v Gornji Radgoni, Festival novinarstva v Ronkah. Kakovost doseženih rezultatov je projektu IRRIGAVIT prinesla pomembno evropsko priznanje: projekt je bil med več kot 430 projekti Interreg, namenjenimi trajnostnemu upravljanju vodnih virov, izbran za predstavitev na EU Green Week, nato pa je bil ovrednoten tudi kot dobra praksa v okviru Interreg GO!, s čimer je prispeval k večji prepoznavnosti Programa Interreg Italija–Slovenija in k spodbujanju prenosa razvitih rešitev tudi zunaj območja sodelovanja. Obiščite razdelek Novice in Dogodki , da boste lahko izvedeli več o naših dejavnostih.
8. Od znanja do politik območja
Eden od ciljev projekta IRRIGAVIT je bila pretvorba rezultatov raziskav v uporabna orodja za usmerjanje prihodnjih kmetijskih in vinogradniško-vinarskih politik čezmejnega območja. Zato je projekt spodbujal stalen dialog z javnimi upravami, panožnimi ustanovami ter italijanskimi in slovenskimi oblikovalci politik ter organiziral dvostranska srečanja, namenjena izmenjavi znanstvenih rezultatov, potreb območja in možnih strategij prilagajanja podnebnim spremembam.Ta proces je okrepil dialog med raziskavami in institucijami ter ustvaril pogoje za prenos inovacij, razvitih v okviru projekta, v prihodnje teritorialne strategije. Smernice IRRIGAVIT danes predstavljajo tehnično-znanstveno referenco za spodbujanje trajnostnega upravljanja vode in tal v vinogradih ter osnovo za razvoj pridelovalnih pravilnikov, svetovalnih storitev in kmetijskih politik čezmejnega območja.
9. Sodelovanje, ki se nadaljuje
IRRIGAVIT se ne zaključi s koncem financiranja, temveč območju zapušča stabilno mrežo sodelovanja, operativna orodja in nove razvojne perspektive. Podpis Memoranduma o soglasju (MoU) in skupnega akcijskega načrta s strani partnerjev in glavnih institucionalnih odločevalcev — ERSA Furlanija - Julijska krajina ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije — predstavlja konkreten dogovor za nadaljevanje začetega dela, posodabljanje razvitih orodij in spodbujanje vključevanja rezultatov v prihodnje kmetijske in vinogradniško-vinarske strategije čezmejnega območja.Kontinuiteto projekta krepijo tudi sinergije, vzpostavljene z drugimi znanstvenimi, izobraževalnimi in evropskimi pobudami. Platforma IRRIGAVIT.eu, smernice in drugi rezultati se bodo še naprej uporabljali in nadgrajevali v raziskovalnih dejavnostih, izobraževanju, tehničnem svetovanju in prenosu inovacij. V to perspektivo se umeščajo sodelovanja z Across Alliance, Nacionalnim centrom Agritech, skupnim študentom z novim doktoratom KIS – Univerza v Vidmu ter novimi projektnimi predlogi, ki so nastali na podlagi izkušenj projekta IRRIGAVIT.
